Pet uvodnih vrstic (opening lines) za pet različnih zgodb …
Kozarec z marmelado se ji je, kljub krčevitem stiskanju k prsim, izmuznil iz rok in z neznosnim žvenketom treščil ob tla. Zadržala je dih, čutila je, kako jo je oblila kurja polt in kako so ji ledeni mravljinci zakorakali proti trebuhu.
Štirinajst let ga je dan za dnem čakal leže ob robu ceste, prvi dan petnajstega leta pa je čez noč izpuhtel. Za seboj je pustil le tri črno-bele kocine, rdečo ovratnico in zmedena pogleda strica Alfonzija in tete Milke.
Ozirala se je za temno zelenim plaščem, v grlu jo je stiskalo in vsak vdih ji je povzročal neznansko bolečino. S pogledom je prečesavala trume ljudi, ki so se panično gnetli v čakalnici obupno natrpane železniške postaje.
Imel je srečo, da se je še pravi čas sklonil, sicer bi dobil skodelico naravnost v betico. Pobral je košček rdeče obarvane keramike in opazil rumeno muco, ki se je nasmihala z razbitega koščka. “Čudno,” je pomislil. “REs čudno.”
Ko je za trenutek odstrla rožnato zaveso na dotrajanem oknu še bolj dotrajane hiše, je ujela radovedni nos sosede, ki je molel preko ograje. “Džizus, ta ženska mi bo požrla živce.”
Popularity: 59% [?]
No Comments